Tega dne, ko smo mi dva z Matjažem bila pri Cerknici, je Tunko napisal na FBu: “Če bo šlo tako naprej bodo na Planinskem polju letos njive orali s čolni, pridelke bodo prišle pobirat pa kočarice od delamarisa.” Res, bližamo se prvemu maju, a Cerkniško jezero je polno. Ravno prav polno za lep potop.
Ko sem dala glavo pod prevršino jezera, sem mislila, da je kaj narobe z mojim potapljaškim računalnikom. Kazal je 15oC! Takoj mi je bilo žal, da sva z Matjažem bila zmenjena za 60-minutni potop. Cerkniško jezero nam je poleg prijazne temperature in bogatega življenja, ponudilo tudi dobro vidljivost. Tokrat sem se odločila malo raziskovati. Mahnila sem po potki, po kateri se vila rahla meglica. Kmalu sem začutila pritisk v ušesih. Z dosedanjih treh-štirih metrov globine, me potka pripeljala na sedem metrov. Travo sta zamenjala fliš in ilovica. V razpoki se zagozdila skala, podobna tisti iz Tolminskih korit. Medvedova glava!
Po prvem, 60minutnem, sva naredila še en potop – dolg skoraj eno urao in pol. Cerkniško jezero je…in to je treba iskoristiti!
-
- Vodna bolha
-
- kje so tiste stezice
-
- Poziralnik Vodonos
-
- Medvedova glava
-
- Ograja
-
- pod mostom
-
- Avtoportret
Matjaž mi je zvečer sporočil, da je temu požiralniku ime Vodonos. Nahaja se čisto blizu vasice Dolenje Jezero. Uf, nisem si mislila, da sva toliko “prehodila” 🙂
morje je ogledalo 