¤ Pozerji (Grljan, 395. potop)

Že sama misel na bisto, zimsko-čisto morje polno rib (bogati ulovi cipljev naj bi to potrjevali), je bila dovolj prepričljiva, da sem se takoj po službi odpravila v morje. Maja je vzela knjigo, Matjaz pa retro-dive-opremo.

Dan je dovolj dolg, da naju je sonce pospremilo v mirno morje. Ki pa naju je pričakalo z ničkajprijaznih 7-8stopinjC. In zelo dobro vidljivostjo. V upanju, da bo se spet kakšen jastog sprehodil pred kipcem Sv.Justa ali da se bodo hobotnice razkazovale na skalah, sem na nikon navila širokokotno tokino. In mi je morje spet pokazalo, da je polno presenečenj.
Izpod skal okrog Sv.Justa so se zibali modri repki, iz luknj so kukale frnikolaste očke, svetleči radovedni gobčki so se nastavljali mojim bliskavicam. Skoraj vsaka luknja med skalami je postala zaklonišče bodisi majhnega ugorja ali vsegaspoštovanja vrednega parmetrovdolgega izbrazdanega telesa “tate” ugorja.
Eden, dva, tri, štiri, pet..kmalu sem nehala štet🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s