¤ Cerkniško jezero je, smo pa tudi mi (in polži, bolhe in…rak!)

To leto smo se, namesto pri Dolenjem jezeru, ustavili že na parkirišču pri Rakovški župnijski cerkvi. In enako kot se za velikonočno mizo ne loči vernih od nevernikov, tako smo tudi vsi navzoči razporedili potapljaško opremo in poslušali milozvočno petje patra Ogrinca. In mu prikimavali, ko je govoril o lepotah podmorja, s katerimi nas je obdaril Stvarnik in da imamo srečo, da jih lahko uživamo, ob tem pa nikoli ne smemo pozabiti na lastno varnost in varnost sopotapljačev. Ja, župnik ne govori na pamet. Tudi sam je potapljač.

Na Cerkev Srca Jezusovega je njen župnik, Božidar Ogrinc, s pravom ponosen. Le-ta je bila temeljito prezidana v letih 1935-1938. Prezidavo cerkve je začel sam mojster Plečnik, delo pa je dokončal njegov učenec Janez Valentinčič. Prvotna cerkev, ki je bila zidana davnega leta 1581, je vključena v novejšo cerkev tako, da je postavljena pravokotno na glavno os sedanje cerkve. Sedanji župnik pa je poskrbel, da je tudi notranjost kompletno obnovljena.
Po blagoslovu opreme smo se odpravili na potop – DRMevci do reke Rak, mi pa v Jezero. Tunko je izbral prijazno lokacijo z lahkim dostopom. Potopili smo se v smeri Cerknice in čez par minut dosegli strugo reke Stržen. Dogovor je bil, da zavijemo s tokom levo, gremo pod most na drugo stran Jezera in pridemo ven na nasprotni strani. Maksimalna globina na tem delu ne preseže 5m.
Struga reke Sržen ima muljasto dno, delno poraščeno z zelenimi biljkami. In ogromno življenja: vodne bolhe, polži, vodne živalice, ki spominjajo na mravlje in žuželke…in zelo dobra vidljivost…no, vse dokler me ni dohitela ena skupina potapljačev, me prehitela in pustila v oblaku mulja in slabe vidljivosti. Srečom, rahel tok reke je hitro “počistil” sceno in jaz sem lahko nadaljevala s fotografiranjem. Res super makro scena, v kateri bi lahko zapravila ure in ure. In ker me ni zeblo v roke (Cekrniško jezero je tokrat imelo neverjetnih 13oC), sem po dobri uri potopa prišla na površje, vrnila se peš do parkirišča. In ponovila vajo. S to razliko, da sem, ko sem dosegla Srženovo strugo, zavila proti toku. Tukaj je dno bolj kamnito. In moje podvodno pohajanje (v obeh potopih nisem presegla 4m globine) je končno dobilo svoj smisel: izza kamna sem zagledala rečnega raka koščaka. Pravzaprav je to bila rakovica, ki je pod repom skrivala rdeča jajca. A svoja klešča je preteče dvigala proti meni, vse dokler se ni izgubila v travi poplavljenega obrežja reke Sržen.
Po potopu nas je Tunko presenetil s predlogom, da obiščemo Rakov Škocjan. Takoj smo bili ZA! In tako sem, prvič, vidla znameniti Mali naravni most in reko Rak, ki veselo smuka, dela ovinke in se skriva v tamkajšnjih soteskah.
Za konec pa nam je Tunko pokazal še eno potapljaško lokacijo, ki se skriva tukaj, v rakovških gozdovih. Joj, komaj čakam prvi prosti vikend!
(več fotografije je v mojem PICASA ALBUMU)

One thought on “¤ Cerkniško jezero je, smo pa tudi mi (in polži, bolhe in…rak!)

  1. Pingback: Cerknica lake « gregaverc.com

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s