¤ Eko Krk 2008

Čeprav sem že pred časom bila odločena, da bo to leto akcija Eko Krk potekala brez mene, lepe vremenske napovedi in fina potapljaška druščina, ki napoveduje udeležbo na Eko Krk 2009, počasi spreminja mojo takratno odločitev. 
 
Ko pa sem iz zaprašenih zapiskov izbrskala ta lanskoletno reportažco, je usoda prihajajočega vikenda zapečatena: Grem na Krk! EKO KRK 2009!
A tako je to bilo leta 2008…..
Tradicija je tradicija, smo rekli in se, navkljub slabim vremenskim napovedim odpravili proti Krku. Razlog: 3. Eko akcija v mestu Krk, ki jo skupno organizirata krovna slovenska in hrvaška potapljaška zveza (SPZ in HRS).
 
Ta dan je Krk živel s potapljači. Nam, potapljačem, je bil podrejen tudi strogi parkirni režim. S svojimi vozili smo lahko parkirali v samem centru mesta, na rivi. Kot prejšnja leta, tudi tokrat bomo čistili mestno pristanišče. Še prej pa obvezno posedanje, klepet in kava pred 600 let staro Kulo. 
Da je naša akcije dodatna promocija turizma v gradu Krku se pokazalo, ko smo pripravljali svojo opremo. Nismo bili deležni samo radovednih pogledov. Neredko kateri turist se je vstavil, postavil par vprašanj, naredil posnetek… 
 
Malo pred poldnevom smo se, ne glede na rahlo deževanje, odpravili v morje. Vsak s svojo mrežo za odpadke. Čeprav je vidljivost na določenih mestih padla pod en meter, lahko povem, da smo prečesali celotno pristanišče in počistili, kar se počistit dalo. Priznam, da sem, zaradi bojazni, da bom ven prinesla prazno mrežo, v njo tlačila tudi steklenice in steklene kozarce, čeprav sumim v njihovo okoljsko oporečnost. Iz mojih sesljanskih izkušenj lahko povem, da takšni odpadki postanejo prijetno domovanje majhnim ribicam, rakcem…   

Zunaj so nas organizatorji že čakali z malico. Morje se medtem umirilo, hitro smo zapolnili ladjo in se odpravili na potop na bližnji otok Plavnik, ki slovi po prekrasnih potapljaških lokacijah. 
Na Plavniku nas je pričakalo podmorje v vsej svoji kristalni lepoti in barvitosti. In osnovni cilj: Napoleonovi topovi iz 18. stoletja, ki zdaj ležijo na 32 metrov globine.
Celotno doživetje je v svoji lepoti postalo že kičasto, ko smo ugotovili, da se pod topovi skriva ogromen hlap. 
Polni utisov in praznih želocev smo komaj čakali, da naša ladja pristane v (zdaj) čistemu pristanišču, od koder je že dišalo po praženih ribah. Z odra se razlegala glasba.
Ko smo pospravili opremo, polizali krožnike in preden se je atmosfera popolnoma sprostila, so oder zasedli predstavniki slovenske in hrvaške potapljaške zveze, občinski zastopniki ter predstavniki domačega potapljaškega kluba. Skupna ugotovitev je bila, da je vsako leto na Krku več potapljačev in manj nesnage. Zaradi tega, a z namenom ohranitve tega srečanja, je potrebno razmišljati v smeri novih vsebin. 
Strinjam se. In potem pojem skupaj s simpatično pevko na odru in domačini:
 
More je htjelo naše ruke
A ruke slušale su sve
Dolje, na plaži, ja i ti smo bili sigurni,
da lako ćemo popraviti svijet…
(orig. Jinx)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s