¤ Lago di Cornino – skriti furlanski ljubimec

Ponavadi takoj po potopu grem za računalnik, zberem fotografije in potapljaškim kolegom prenesem svoje še sveže izkušnje in doživetja o tej potapljaški lokaciji.

 

Tokrat je od potopa preteklo dosti časa. Preveč. In me že skrbi, da bodo spomini zbledeli, občutki razvodeneli. Po drugi strani pa se počutim kot pisatelj, ki je doživel srečanje s prekrasno ljubico. In, čeprav ga poklicna slo nagovarja k podelitvi tega srečanja s hvaležnimi bralci, se boji, da bi vsako razgaljanje tega poznanstva mogoče privedlo do napačnih predstav, nepotrebnih govoric, razvrednotenja te ljubezni, ljubezni na prvi pogled.

 

O jezercu pri mestu Cornino (severno od Vidma), na desni strani suhega korita reke Tagliamento, sem slišala pripovedi italijanskih kolegov. Malo sem bila užaljena, ko so “mojo” Sočo primerjali s tem jezercem. In celo povzdigovali njegovo lepoto in bistrost. Ma daaaj!

informacijska tabla pri jezeru

informacijska tabla pri jezeru

 

Decembra je prišel čas, da potrdijo to svojo trditev. Padlo je vabilo za potop v jezero. Medtem smo zbrali osnovne potapljaške informacije: velikost jezera (max140m), dostop (lahek), največja globina (8m), temperatura vode (8-10oC), vidljivost (enkratna).

majhno parkirišče pred jezerom

majhno parkirišče pred jezerom

 

Zadnja decembrska sobota. Furlanska nižina valovi v zimskem soncu. Sneg je viden šele na bližnjih in bolj oddaljenih vršacih. Parkiramo na majhnem parkirišču pred jezerom. Sredi jezera plavajo podobe iz božične pravljice. Od leta 1973 so vsak Božični večer te podobe kulisa za polnočno mašo. Potapljači iz kluba Friulana Subacquei prinesejo iz jezerskih globin malega Jezuščka in ga položijo v zibelko.

 

jaslice sred jezera

jaslice sred jezera

No, Božič je mimo in Jezušček je že v zibelki sred jezera. Jaz pa grejem neoprensko obleko na soncu. Upam, da me bo sonce in prijaznih 10oC pričakalo tudi, ko se vrnem iz jezera.

In potem – še eno presenečenje: nad našimi glavami, toliko blizu, da smo lahko opazili njihove bele glave, so začeli krožiti beloglavi jastrebi. Ogromne ptice, čigar razpon kril dosega tri metre, naseljujejo bližnji hrib Monteprat. A jaz sem do sedaj mislila, da so nam najbližji jastrebi te vrste na hrvaškem otoku Cresu!! (hrv. bjeloglavi sup)

jato beloglavih jastrebov

jato beloglavih jastrebov

No, treba je bilo pohiteti – zimsko sonce je redka dobrina. Naprtala sem si opremo, vzela fotoaparat in se odpravila do jezera. Ko sem stala na mostičku nad jezersko gladino, mi je zastal dih. Pod mano, v globini se je bohotil zelen travnik, opasan z modro kamnito ogrlico. Nataknila sem si masko, dala regulator v usta in…skočila. Še zdaj, ko se spomnim na ta trenutek, me preleti srh, prijetno mraženje…mmmrrr…verjamem, da se enako počutila Alica, ko je stopila na drugo stran ogledala.

pod gladino

pod gladino

Nad gladino gola drevesa, nizko ogolelo grmičevje, suhi rjavo-sivi travniki na kamnitih obronkih Monteprata…pod mano pa pravoverno-zelen podvodni travnik iz alg, kateri se na sredini jezera izgubi v nizki, sivo-modri meglici nad katero je vidno rahlo trepetanje bistre vode.

meglica

meglica

Vidljivost v jezeru se lahko primerja samo s tisto morsko, na skrajnem jugu Egipta. Kar pa ne morem trditi tudi za temperaturo vode. Računalnik je pokazal 9oC.

Dejan

Dejan

Spustim se nizko nad travnik. Iščem najpogostejšega prebivalca tega jezera – potočnega raka, koščaka. Hitro opazim rjave klešče, ki se mi preteče približajo. Spustim se nižje. In ko iščem najboljši snemalni kot, se mi približa še eden.

rak koščak

rak koščak

Radovedno me opazuje, dviguje klešče proti meni. Naredim par posnetkov in grem naprej. Ne morem dovoliti, da me mraz nažene iz vode, brez da bi prišla do druge strani jezera, kjer se nahaja kipec angela in pod njo še ena – podoba svete družine.

V tej dobri vidljivosti, angela in sveto družino ni bilo težko najti.

podoba angela in sveta družina v podnožju

podoba angela in sveta družina v podnožju

Zraven angela pa še eno znamenje. Plošča…in ricordo di…žensko ime in datum. In kovinski šopek rož. Spet me preletijo rahli mravljinci. Tokrat prav nič prijetni.

In ricordo di...

In ricordo di...

Pridružim se kolegu. Istočasno ga uporabim kot foto-model v tej smaragdni pravljici. Rakci lezejo iz trave in prav prijazno pozirajo pred fotoaparatom. Ura mi kaže, da potop traja že skoraj poldrugo uro. Počasi ne čutim več prstov. Treba je ven.

pri stopnicah

pri stopnicah

Jezero in območje okrog njega je naravni rezervat in zaščiteno območje. Delno zaradi jezerca samega, ki je nastalo na tem stičišču alpskega in kraškega sveta, kot posledica ledenih plazov pred 10.000 let. Voda iz bližnjih hribov je končala svoje poniranje na nepropustnem sloju in ustvarila ta kraški fenomen, ki se zaradi nenehnega kroženja vode pod gladino, ponaša z izjemno bistrostjo in barvo.

hrib Monteprato nad jezerom

hrib Monteprat nad jezerom

Na to dodatno vpliva tudi nizka vsebnost hranilnih snovi v vodi, ki pa ne dovoljuje poselitev večjemu številu živalskih vrst. Najbolj zastopan je potočni rak, koščak. V jezeru je tudi par postrvi in manjši krapovci.

Fabio Iardino

Foto: Fabio Iardino

Potapljanje je načeloma prepovedano. Dovoljenje podelijo izjemoma v decembrskem času, ko se jim potapljači oddolžijo s sodelovanjem v Božični predstavi. Imela sem izjemno srečo, da sem se lahko pridružila italijanskim kolegom in se potopila v ta biser med Alpami in Krasom.

 

7 thoughts on “¤ Lago di Cornino – skriti furlanski ljubimec

  1. Prijetno doživetje, ni kaj. Tudi sam sem opravil, kar nekaj podobnih (temperaturno) potopov. Vsak je doživetje. Vsakič sem imel “tremo”. Nisi pa navedla (ali pa sem prezrl)na kakšni globini se je vse to dogajalo. Predvidevam, kakih 10 m – zaradi svetlobe. Edino, kar nisem nikoli počel je, da nisem grel obleke. Razen kasneje, med potopom, he, he. Edino, kar pogrešam po tolikih potopih so fotografije. Tisti čas so bili aparati izjemno dragi, oziroma sama ohišja. Ob tvojem rakcu se spomnim jastoga na Kornatih, ki sem ga “hranil” na njegovem dvorišču. Fotke so kasneje res lep spomin na podvodna doživetja.

  2. Silvan, maš prav. cena ohišja pogosto presega ceno fotoaparata samega. potem so tukaj razne leče, bliskavice, filtri…že pri navadnih kompaktnih digitalcih so to visoki zneski. pri DSRLih pa “boli glava”. jaz sem zaenkrat pri Canonu G9 in Olympusu C5060WZ s širokokotno lečo. in sem zadovoljna🙂
    maximalna globina jezera je 8m.

  3. Fantasticne fotke! Si zelim, da bi se tudi jaz potapljal, da bi lahko dozivel to. A kopat se tudi ne sme pa na dah potapljat? Ker ne zgleda pregloboko za moja pljuca.😉

  4. Bozo, jezero je del naravnega rezervata tako, da je plavanje in potapljanje načeloma prepovedano…čuj, blizu nas so tudi druge prekrasne sladkovodne lokacije, ki so pa odprte za apneiste in potapljače (Soča, Bled, Bohinj).
    v avstrijskih jezerih še nisem bila, ma tukaj je link s prekrasnimi fotkami:
    http://www.sarman-dejan.com/fresh_water/

  5. Pingback: ¤ V sladkem….Lago di Cornino « morje je ogledalo

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s