¤ Osmi marec v Fiesi (223. potop/8.3.2009)

Priznam, da nas je proti obali tokrat gnala bolj želja, da bi videli Kita, kot sama želja do potapljanja. In, ko smo že tam…zakaj pa ne vsaj en potop v Fiesi…

Kakorkoli, prekrasna sončna nedelja je bila kot nalašč za izlet do morja. Če ne bi bilo Kita, bi najdli kakšno drugo opravičilo. Mogoče: osmi marc?!…Pravzaprav, zakaj pa sploh iščem opravičilo?!

Fiesa sub

fieška obala z regato optimistov, v ozadju pa italijanska obala in zasnežene Alpe

V Fiesi tokrat, za spremembo, ni bilo ostalih potapljačev. Morje so tokrat zasedli majhni optimisti. In večje skupine galebov. Zaradi pomora velikih sardel, zadnji mesec niso imeli težave z izkanjem hrane.

Morje je še zmeraj zoperno mrzlo. Zgreje me pogled na dobro vidljivost. Vsaj za fieške razmere (6-8m). Zmrazi pa me pogled na mrežo, ki je postavljena vzdolž grebena, na globini 2-4m. Čemu naj bi služila?! Edino kdo je v nevarnosti, da se zaplete v njo sem jaz…bah.

Na grebenu me pričaka nova generacija črnj. Majhne črne ribice se pri svakem mojem izdihu hitro skrijejo med skale. Čeprav poskušam dihati v daljših intervalih, mi ne dovolijo, da bi se jim približala toliko, da bi lahko naredila dober posnetek. Čeprav je vidljivost dokaj dobra, je v vodi preveč suspenza za dobro ambientalno fotografijo. Počaka me samo majhnem sprehajalček.

mali sprehajalček

mali sprehajalček

Še bolj zahvalni fotografski objekti so veliki polži cevkarji, ki zapeljivo valovijo s svojo rožo in vabijo majhne organizme v svoj…njam!

spirograf, polž cevkar

spirograf, polž cevkar

Mali morski pajek (vrsta rakovice), okrašen z algami, dviguje svoje klešča proti meni, pripravljen za borbo. No, še kaj…:-)

mali morski pajek, maskiran in pripravljen na napad

mali morski pajek, maskiran in pripravljen na napad

S grebena se spustim na pesek. Morebiti najdem morskega konjička ali vsaj sipico. Namesto njih ugotovim, da so se že “zbudili” goli polži. Po pesku hiti pikasti morski zajček, eden od večjih golih polžev na naši obali. Srečujem jih samo spomladi, ko se ne dajo motiti v svojih paritvenih obredih. Potem pa izginejo. Do naslednje pomladi. “Brez ljubezni mi živeti ni” bi zdaj zapela Moni Kovačič. Jaz pa plavam naprej. Prsti na rokah me skoraj ne ubogajo več.  Kako je šele Dejanu, ki je rokavice pustil doma…uf

goli morski polž, pikasti zajček

goli morski polž, pikasti zajček

Najdem tudi par mrtvih sardel. Eno “obdeluje” gora bodičastih volekov, polžev, ki so svoje ime dobili po apnenčasti hišici s koničastimi izrastki. Drugo sardelo si je prisvojila morska zvezda.

poginule velike sardele končajo kot hrana za števile morske živali, tudi morske zvezde

poginule sardele končajo kot hrana za števile morske živali, tudi morske zvezde

Po 60 minutah potopa (temperatura morja 9oC), poberem boju in se odpravim proti obali. Moram se dvigniti skoraj na površje, da bi “preskočila” ribiško mrežo. Jezna se sprašujem, ali je sploh dovoljeno metati mreže tako blizu obale.

Sonce hitro prežene vse slabe misli.  In zgreje prezeble roke. In spomni, da je čas kosila že mimo. Pica?!…Normalno!

p.s. pravijo, da je Kit zapustil našo obalo. srčno upam in želim, da je to res.

2 thoughts on “¤ Osmi marec v Fiesi (223. potop/8.3.2009)

  1. ni bil solo potop. (čeprav ne bi bilo nič takšnega, ker se v Fiesi zadržujem večinoma na grebenu – do 10m globine)
    edino me dragi prej zapustil, ker ga je zeblo v roke. cena pozabljivosti😉

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s