¤ Cikorja an’ kafe (ali…Zakaj jočem, ko poslušam pesmi Iztoka Mlakarja)

Spomnim se, ko sem prvič, pred leti, poslušala to pesem (CD-jke so šele začele nadomeščati kasete). Pri zadnjih verzih sem se razjokala kot zaljubljena najstnica. Kot se ponavadi razjočem ob kakšnem dobrem filmu. Ma tedaj se film odvijal v moji glavi. A poganjalo ga je besedilo pesmi, Iztokov glas, intrepretacija…
Zdaj sem vesela, da je dejansko nastal film na to pesem. In srečna, ker je poln drobnih stvari, poln ljubezni, jeze, radosti, smeha, nagajivosti,…kot Iztokova pesem…kot življenje…In spet jočem…In priznam, da mi paše tako